Obnovljivi viri energije, država mačehovsko do obnovljivih virov
POBUDA ZA RAZVELJAVITEV/DOPOLNITEV NASLEDNJIH RAZPISOV Ekološkega Sklada RS j.s.
- Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 39OB08A (objava UL 1.2.2008)
- Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov 40PO08A (objava UL 1.2.2008)
- Javni razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb (objava UL 30.5.2008)
Razlogi za razveljavitev/dopolnitev:
- Razpisi dovoljujejo kreditiranje/nepovratna sredstva za toplotne črpalke po principu toplotna črpalka voda-voda in toplotna črpalka zemlja-voda, diskvalificira pa toplotne črpalke zrak-voda.
- Razpisi dajejo možnost kreditiranja/nepovratna sredstva za kondenzacijske kotle na olje/plin, katerih delovanje temelji na fosilnih gorivih.
- Razpisi onemogočajo investitorju istočasno pridobitev nepovratnih sredstev in najem ugodnega kredita, temveč ju izključuje.
- Pod tč.1
Najpogosteje vgrajevana toplotna črpalka je zrak-voda. Večina nima takšne sreče, da bi imeli objekt na viru podtalnice in na dostopni globini ali, da bi si lahko privoščil nakup zemljišča, da bi si vgradili zemeljski kolektor. Geosonde pa so kot zajem vira zemlje tako drage, da so ekonomsko neupravičene.
Prikazano v deležih, se po državah EU proda od 55-75% toplotnih črpalk na zrak. Če govorim iz lastne poslovne izkušnje se odstotek t.č. na zrak giblje od 60-70%.
Edina izbira za večino investitorjev je torej vir zrak. Razpisi ES RS j.s. pa tega vira sončne energije ne priznavajo (temperatura zraka predstavlja akumulacjo sončne energije na zemeljskem površju), ga diskvalificirajo in potencialnega invstitorja dobesedno potisnejo v naročje fosilnih goriv in ga disponirajo kot onesnaževalca okolja.
Za informacijo naj povem, da je povprečna zunanja temperatura v ogrevalni sezoni za Ljubljano 6°C. Obratovalna temperatura medija za toplotne črpalke zemlja-voda (sonda ali zemeljski kolektor) pa je od 0°C do 5°C. To pomeni, da so zračne črpalke popolnoma enakovredne zemeljskim v Ljubljani in še marsikje po Sloveniji in bi morale biti prednostna izbira.
Argument vodstva ES RS j.s. je, da je kWh električne energije, ki poganja toplotne črpalke, obremenjene s CO2 (ker 1/3 električne energije proizvedemo v termoelektrarnah) sicer drži. Vendar bi morala ta ugotovitev, glede na prejšnji odstavek, v enaki meri veljati tudi za t.č. zemlja-voda. Oba tipa toplotne črpalke (lokalno ne onesnažuje okolice) in najnovejši, najboljši in najdražji kondenzacijski kotel (lokalno onesnažuje) sta po obremenljivosti s CO2 enaka (0,2kg CO2 /kWh).
Prejšnji odstavek velja samo pod pogoji, da se občan:
- odloči za kondenzacijski kotel najvišjega cenovnega razreda
- + mu prihrank v denarnici ni pomemben, pomembne so mu emisije CO2, ki pa so tako ali tako enake
Vse razglabljanje o emisijah CO2 v prejšnjem odstavku pa postane nepomembno s tem, ko kupec toplotne črpalke z dobaviteljem električne energije podpiše dogovor o dobavi t.i. Reenergije – torej zelene električne energje, za doplačilo 1€/mesec. Ta poteza je pri kondenzacijskem kotlu nemogoča.
Izvedljiv kompromis za toplotne črpalke zrak-voda (ali pa vse po vrsti) bi bil, da bi prejemnik nepovratnih sredstev predložil: - potrdilo izvajalca za topolotno črpalko o izpolnjevanju minimalnih zahtev za podeljevanje znaka za okolje, določene v skladu z Uredbo (ES) št. 1980/2000, zlasti minimalnega koeficienta učinkovitosti, določenega v Odločbi 2007/742/ES in revidiranega v skladu z to uredbo in
- Potrdilo dobavitelja električne energije o prehodu na Reenergijo-zeleno električno energijo
- Pod tč.2
Kondenzacijski kotli niso obnovljiv vir energije, kar je v nasprotju z osnovnim poslanstvom ES RS j.s. in v razpisu s konotacijo za obnovljiv virov enrgije nimajo mesta. So po izkoristku boljši kot klasični kotli in tudi niso tako hudi onesnaževalci. Ni dvoma. V pogledu onesnaževanja okolja pa so še vedno onesnaževalci, saj kurijo fosilna goriva in v neposredno okolje izločajo škodljive emisije. In predvsem gospodinjstva dela odvisne od naftnih derivatov, kar ni javni interes. Interes investitorjev pa je, da postanejo avtonomni in energijo v največji možni meri proizvedejo iz naslova obnovljivih virov.
- Pod tč.3
»Prejemnik pravice do spodbude za posamezno naložbo ne bo upravičen do ugodnega kredita za isto naložbo. Občani, ki za posamezno naložbo izkazujejo obveznosti do sklada iz naslova kredita, za isto naložbo ne bodo mogli pridobiti spodbude, četudi bi naložba ustrezala pogojem za njeno pridobitev.«
Gornji tekst je objavljen na spletni strani ES RS j.s.. Dokler je AURE podeljevala subvencije, ERS j.s. pa ugodne kredite, do danšnje diskrepance ni prihajalo. Investitor je bil upravičen do obeh ugodnosti.
Občani, ki najamejo kredit, za odplačevanje ne jamčijo ES RS j.s., temveč banki NKBM. Pogodba je sicer podpisana tripartitno, vendar celoten riziko insolventnosti stranke prevzema zavarovalnica. Zato je pogojevanje kredita z nepovratimi sredstvi po mojem prepričanju popolnoma brezpredmetno. Prenos podeljevanja subvencij iz AURE na ES RS j.s., je bila očitno ena sama velika napaka, ker občanu zmanjšuje pravice iz ekoloških sredstev.
Vključno z letom 2006 so investitorji lahko pridobili oboje in tudi za t.č. na zrak. V letu 2007 pa so bile slednje že izvzete iz razpisa. Letošnji razpis ES RS j.s. pa je stimulativnost oz. dostopnost do toplotne črpalke popolnoma onemogočil.
Ugoden kredit in nepovratna sredstva so mnogim odločilna vzpodbuda za nakup. Predvidevam, da so toplotne črpalke na zrak izvzete prav na račun kondenzacijskih kotlov.
Predstavniki ES RS j.s. naj pojasnijo to nasprotje interesov; na eni strani je ES RS j.s. deklariran kot odločilni vzpodbujevalec investicij v obnovljivi vir energije v državi, na drugi strani pa deluje kot, da ne bi bilo tako.
Še nekaj pomembnih omejevalnih dejavnikov razpisa:
- Če ste solarni sistem montirali v letu 2007 oz. do 30.5.2008 in lansko leto niste prejeli subvencije AURE (ker je zmanjkalo sredstev), po tem razpisu niste upravičeni do nepovratnih sredstev. To velja tudi za vse vrste toplotnih črpalk.
- Pasivne in NE hiše, ki so se pričele graditi pred izidom razpisa, ne morejo kandidirati.
- Če gradite hišo, ki ne izpolnjuje standarda pasivne/ NE-hiše (max 35 kWh/m2/a), vendar pa ste še v zakonsko določenih mejah, po Pravilniku o toplotni zaščiti… (v povprečju 65 kWh/m2/a), niste upravičeni do subvencije ne glede na to, kakšno toplotno črpalko ste vgradili. Ker se v tem razponu gradi največ objektov, lahko za sredstva kandidira le peščica.
Vsem zgoraj navedenim je potrebno z dopolnitvijo razpisa omogočiti dostop do nepovratnih sredstev.
Čeprav ES RS j.s. izjavlja, da izvaja Nacionalni akcijski načrt energetske učinkovitosti (AN-URE), pa je njihov razpis v zgornjih točkah ravno njegovo nasprotje.
Glede na to, da je ES javni sklad, ki deluje v javno dobro, pozivam vodstvo, da javno pojasni gornje anomalije. S tem se bodo izpostavili možnosti, da jim strokovna in druga zainteresirana javnost oporeka.
Omenjeni akcijski načrt bi bil hitro in učinkovito izpolnjen samo v enem primeru; da bi investitorji lahko pridobili ugoden kredit in tudi stimulativno subvencijo brez omejitve vira sredstev ES RS j.s. in časovno neomejeno. Dokler pa bodo sredstva proračunsko omejevana, pravega zagona investicij v obnovljivi vir energije ne gre pričakovati. Namenska sredstva je vedno potrebno prilagajati interesu »s terena«. Dokler pa bo desetine (ali celo stotine) prošenj za nepovratna sredstva ostalo nerešenih oz. zavrnjenih, si MOP tozadevno lahko pripiše samo simbolične zasluge za prispevek k varovanju okolja.
Zanimivo bi bilo slišati tudi odziv iz Bruslja, kjer se Slovenija zavezuje k izpolnjevanju raznih akcijskih načrtov za varovanje okolja, na drugi strani pa z neustrezno upravno organizacijo investitorjem omejuje uporabo vseh razpoložljivih tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije in državljane prikrajša za subvencijo.
Tako rigorozen, birokratsko omejevalen razpis je nujno potrebno ali razveljaviti ali dopolniti tako, da bo postal investitorju prijazen, dostopen pa vsem, ki investirajo v okolju prijazno ogrevalno tehnologijo.
Preddvor, 30.5.2008
Drago Puzin